RŽENA RJA – PUCCINIA DISPERSA  ERIKS.

Ta rja je strogo specializirana na rž in drugih strnih žit ne okužuje. Razširjena je povsod, kjer goje rž. Gospodarski pomen je od leta do leta različen, zdi pa se, da je najbolj škodljiva v Vzhodni Evropi.

Bolezenska znamenja in razvojni krog

Bolezenska znamenja so zelo podobna onim pri pšenični rji (Puccinia triticina). Na zgornji strani listne ploskve so brez reda razmetana pikčasta rjava ležišča letnih trosov- uredosorusi – velikosti 0,8 do 1,5mm. Ko začne rž zoreti, nastanejo na spodnji strani listov črnorjava ležišča zimskih trosov – televtosorusi, ki so razmeščeni prav tako brez reda. Močnejša okužba povzroči prezgodnje sušenje listov, kar zmanjšuje pridelek.

Puccinia dispersa je heteroksena gliva. Haplontska stadija sta na vrstah iz družine srhhkolistnic (Borraginaceae), zlasti na navadnem volovskem jeziku (Anchusa officinalis), laškem volovskem jeziku (A. azurea) in navadni zavratnici (Lycopsis arvensis), dikariontska stadija (uredo in televto) pa na rži. Televtospore kale že poleti do jeseni in okužijo haplontske gostitelje, ki rastejo po njivah in poljskih poteh. Na vseh njihovih nadzemnih delih nastanejo že avgusta in septembra najprej spermogoniji, nato pa nabrekla rjastorjava čašasta ležišča – ecidiji. Ecidiospore že jeseni okužijo ozimno rž, kjer zraste uredomicelij in uredospore. V tej obliki ržena rja prezimi. Če je zima ostra, mnogo uredospor propade, če je mila tedaj jih lahko mnogo prezimi in ržena rja lahko prihodnje leto povzroči precejšnjo škodo. Popoln razvojni krog pri rženi rji ni nujen, ker se lahko ohranja brez haplontskih gostiteljev v uredostadiju. To se dogaja tako, da uredospore iz rženih njiv v zgodnjem poletju okužijo samosevno rž, kjer oblikujejo uredosoruse. Uredospore imajo na njej lahko več generacij, jeseni pa okužijo vzklilo ozimno rž. Na Hrvaškem je večkrat rž že jeseni močno okužena. Optimalne ekološke razmere za to rjo so iste kot za rž, ustrezajo ji torej nižje temperature, med 10 in 20 ºC. Tudi pri rženi rji je znana fiziološka specializacija, vendar je patotipe zaradi heterozigotnosti rži težko določiti.

Zatiranje

Do uvedbe sistemičnih fungicidov, ki delujejo proti rjam je bil edini mogoč varstveni ukrep setev odpornih sort. vendar tudi ta ni mogel biti dolgo učinkovit, ker se v naravi odpornost naglo izgubi. Rž je namreč vetrocvetka ter se lahko opraši in oplodi s cvetnim prahom občutljivih sort ter potomci nimajo več izrazite odpornosti. Zato tudi še ni na voljo odpornih sort. Stopnja občutljivosti pa je pri različnih sortah precej različna. Pozna jesenska setev oteži jesensko okužbo in je zato intenzivnost bolezni spomladi manjša.

Besedilo:  prof. akad. dddr. Jože Maček